Vizumska liberalizacija predstavlja eno bolj učinkovitih in pomembnih orodji za spodbujanje kontaktov med ljudmi ter povezovanje med EU in tretjimi državami. Spodbuja mobilnost, izboljšuje regionalno povezovanje med posameznimi državami ter ustvarja bolj odprto družbo. Študija se osredotoča na iskanje odgovorov v zvezi z učinkom vizumske liberalizacije na EU in posamezne države članice ter Norveško, kot države cilja. Ali obstajajo določene ugodnosti za te države? Kateri so glavni izzivi? Kakšne ukrepe so sprejele države članice in Norveška, da bi se zoperstavile potencialnim negativnim posledicam vizumske liberalizacije kot je npr. zloraba dovoljenj za prebivanje ali nedovoljene migracije? Z analiziranjem migracijskih trendov in drugih vprašanj, ki se navezujejo na države brez-vizumske obveznosti v obdobju 2007 – 2017, študija omogoča novi pogled na vprašanje učinkovitosti vizumske liberalizacije za EU, države članice ter Norveško. V študiji so obravnavane tretje države s katerimi ima EU sklenjen sporazum o brez-vizumskem režimu in sicer so to države Vzhodnega Partnerstva – Moldavija, Gruzija, Ukrajina ter države Zahodnega Balkana – Srbija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Albanija in Črna Gora. Študija je nastala s pomočjo nacionalnih poročil 25 držav članic (tudi Slovenije) ter Norveške.

V študiji so poleg Slovenske nacionalne kontaktne točke (SI NKT) sodelovali tudi strokovnjaki iz Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri pripravi nacionalnega poročila Slovenije je sodeloval izbrani zunanji izvajalec Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC).

Ključni poudarki študije so:

1.) Vizumska liberalizacija vpliva na porast kratkoročnih potovanj državljanov držav, ki so del brez-vizumskega režima v EU države članice in Norveško. Hkrati vpliva na večji nadzor in kontrolo s strani držav članic ter Norveške z namenom preprečevanja zlorab. Vpliva tudi na zmanjšanje administrativnih  obremenitev osebja v diplomatsko konzularnih predstavništvih držav članic EU in Norveške;
2.) Z vizumsko liberalizacijo je naraslo število dovoljenj za prebivanje izdanih državljanom držav Zahodnega Balkana in Vzhodnega Partnerstva, ki so del brez-vizumskega režima, večinoma kot posledica podaljšanja dovoljenj. Nekatere države članice so zaznale tudi povečano sodelovanja z državami brez-vizumskega režima v postopkih vračanja in ponovnega vključevanja;
3.) Posamezne države članice so zaznale porast v številu azilnih prošenj. Večina teh prošenj je bila zavrnjenih s strani pristojnih organov držav članic;
4.) Ukrepi, ki so se izvajali za preprečevanje zlorab brez-vizumskega režima so vključevali med drugim: priznanje držav, ki so del brez-vizumskega režima kot varne tretje države izvora, informacijske kampanje v  državah brez-vizumskega režima ter povečano sodelovanja z njihovimi nacionalnimi organi;
5.) Število primerov prekoračitve dovoljene dolžine bivanja v EU je poraslo. Vseeno pa podatki pridobljeni s strani držav članic in Norveške ne omogočajo jasne trditve o povezanosti oziroma o tem, da bi vizumska liberalizacija na kakršen koli način spodbuja nekontrolirane migracije v EU;
6.) Večina držav članic ni zaznala posebnih izzivov v povezavi z nezakonitim zaposlovanjem po nastopiti brez-vizumskega režima.

Za več informacij prosim, kliknite na spodnje dokumente:

EMN Flash – Impact of Visa Liberalisation on the EU

EMN Inform – Impact of Visa Liberalisation on EU

EMN Synthesis Report – Impact of Visa Liberalisation on EU

Nacionalno poročilo:

SI NCP EMN študija Vizumska liberalizacija FIN